Aktualne
računovodske
novice

03
okt
  • blog
  • komentarji: 0
  • deljenja: 0

Normiranci, kakšna je meja normirane obdavčitve?

Samostojni podjetniki

Če se odločite ugotavljati davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, je dobro poznati nekaj ključnih pravil, saj so obdavčitve izven predpisanih meja, visoke.

  • Davčna osnova se ugotavlja na podlagi 80-odstotnih normiranih odhodkov, če vaši prihodki niso višji kot 50 tisoč evrov. Ta meja velja za popoldanske S.P.-je brez zaposlenih.
  • Polni S.P.-ji in S.P.-ji z zaposleno minimalno eno osebo, se meja teh prihodkov zviša, in sicer na 100 tisoč evrov (pod pogojem, da je samozaposlena oseba ali zaposlena oseba, prijavljena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas, najmanj 5 mesecev v letu za katerega oddajate letna poročila).

Zakon o dohodnini je na področju normirancev uvedel tudi zgornjo omejitev prihodkov, ki jih normiranec sme doseči v dveh zaporednih letih poslovanja. Gre za določbo 14. odstavka 48. člena, ki določa, da mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih davčnih obdobij preseže 150.000 evrov izstopiti iz sistema normiranca. Ta pogoj zavezancu omogoča, da lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih davčnih obdobjih skupno do 300.000 evrov prihodkov.

Prednosti

Davčna stopnja je 20-odstotna in pomeni dokončno obdavčitev (dobiček se ne všteva v dohodnino posameznika, kar pomeni, da se vam ne prišteva k ostalim dohodkom, zaradi katerega bi se vam posledično zviševala osnova in možnost padca v višji dohodninski razred).

Zasebnikom ni potrebno voditi poslovnih knjig, Ministrstvo za finance pa je predpisalo, katere evidence je potrebno voditi (evidenca izdanih knjigovodskih listin, evidenco osnovnih sredstev in ostale evidence, ki jih zahtevajo predpisi iz področja dejavnosti, ki jo zasebnik opravlja).

Slabosti

  • Ni možnosti upoštevati davčnih olajšav za dejavnost, možnosti upoštevanja splošne olajšave in drugih osebnih davčnih olajšav. V tem primeru se davek plača tudi v primeru, če podjetje izkaže več odhodkov kot prihodkov (izguba).
  • K prihodkom se prištevajo tudi prihodki vseh povezanih oseb (če opravljajo enako dejavnost pod enako šifro dejavnosti (SKD), kot podjetje, ki obračunava davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov).
  • Če letno prekoračite vašo mejo prihodkov, obdavčljivih na podlagi normiranih odhodkov, se vam priznajo le normirani odhodki, ki so vam priznani, ostali preseženi del se obračuna v celoti po 20-odstotni davčni stopnji
    (Primer: Ustvarjeni prihodki 110 tisoč evrov, priznani normirani odhodki (80 odstotkov od 100 tisoč evrov) znašajo 80 tisoč evrov, razlika od 110 tisoč evrov in 80 tisoč evrov se obračuna po 20-odstotni davčni stopnji). 

Družbe (mikro družbe)

Družbe lahko ugotavljajo davčno osnovo kot razliko med prihodki in 80-odstotnimi normiranimi odhodki, če njihovi prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih, ne bodo presegli 50 tisoč evrov oziroma 100 tisoč evrov. Enako kot pri zasebnikih je pogoj, da je pri zavezancu obvezno zavarovana v skladu s ZPIZ-2 vsaj ena oseba za polni delovni čas.

Davčna stopnja je 19-odstotna. Ker se upoštevajo normirani odhodki, ni možnosti upoštevati davčnih olajšav (olajšav za osnovna sredstva, upoštevanje preteklih davčnih izgub in prenosa neizkoriščenih olajšav preteklih let).

Za razliko od zasebnikov je družbam, za ugotavljanje prihodkov, potrebno voditi poslovne knjige. Družba mora preiti nazaj na sistem obračuna davka na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, po enaki praksi kot so zapisani zasebnikom.


Pišite nam na info@vizi-rs.si.